BannerCE

Cross European

Ko sem se po več kot 20 letih dela v marketingu, managementu in poslovnem svetovanju odločil, da postane moja glavna dejavnost lokalizacija, te odločitve večji del mojega okolja ni vzel ravno resno.

Hvaležen sem jim za številna vprašanja, ki so mi pomagala naravnati kompas. Hvaležen sem tudi preostalim petim odstotkom, ki so me še naprej podpirali ter še posebej nekaj osebam, ki so v meni pravzaprav sprožile to idejo.

Kaj sem počel do sedaj? Večino svoje poklicne poti sem opravil v multinacionalkah v Bruslju, Parizu in Kölnu, pa tudi v Ljubljani in Zagrebu. Kot lokalizator sem torej daleč od tradicionalnega prevajalca.

Zakaj se nekdo s takim ozadjem posveti prevajanju?

Kot svetovalec dnevno pregledujem poslovne načrte, s katerimi moje stranke želijo privabiti tuje vlagatelje. Zasledujem besedila spletnih strani in drugih medijev, s katerimi se predstavljajo tujim trgom. Vse je običajno prevedeno v bolj ali manj solidno angleščino.

Vendar sam prevod ne zadostuje. Potrebni korak je storjen šele, ko je sporočilo prilagojeno miselnosti, mentaliteti in sistemu vrednot ciljnega trga - teh pa je v naši razdrobljeni Evropi veliko.

Jezik se v nekaterih kulturah uporablja na manj pragmatičen način kot v drugih. Karkoli poveš v italijanščini, mora lepo zveneti. V francoski kulturi so družinske vrednote na prvem mestu, v severni in srednji Evropi ni nujno povsod tako. Poudarek na tehničnih podrobnostih, običajen za germanske kulture, nas v latinskem svetu včasih ne pripelje daleč.

Poglabljanje v te vidike komunikacije ni naloga tradicionalnih prevajalcev. Za učinkovito tržno komunikacijo na tujih trgih je potrebno več.

Podjetja se pogosto zadovoljijo s prevodom v angleščino, včasih celo v lastni režiji ali s pomočjo elektronskega prevajalnika.

Angleščina je postala univerzalno orodje komunikacije. Kot fast-food v kulinariki se je uveljavila kot hitra rešitev za premagovanje jezikovnih preprek. A kadar se s svojim sporočilom obračamo na široko publiko, predstavlja generična angleščina zgolj polovično rešitev,

Na koncu se ne moremo izogniti zapleteni nalogi, da povemo tisto kar želimo v jeziku tistega ki mu je namenjeno. A na kakšen način?

Stavek »V podjetju skrbimo za dobro počutje naših strank« se morda sliši še sprejemljivo v slovenščini, dobesedni prevod v angleščino pa bo na tamkajšnjem trgu imel ničelni učinek. Tovrstna skrb je samoumevna in ni vredna omembe. Poleg tega sporočilo le komentira neko stanje in ne motivira nikogar. Na severnoevropskih trgih ne bo prispevalo k boljši podobi našega podjetja.

Obratno bo neposredni slovenski prevod sporočila »Listen, I have a business that can help you instantly start making thousands of dollars each and every month« (po možnosti s priloženim linkom na PayPal) v našem okolju zelo verjetno deloval odbijajoče in ameriški ponudnik ne bo zaslužil niti za sol.

Gornja primera sta resnična. Oglejte si nekaj spletnih strani in ugotovili boste, da jih večina deluje na tak način. Enotno podobo in enotno svetovno besedilo si lahko privoščijo le močne blagovne znamke, ki same vplivajo na mnenje globalne publike.

Za vse druge bo bolje, da se v svoji komunikaciji prilagodimo kulturi svoje ciljne skupine.

Zato verjamem, da lahko čezmejno komuniciranje še bistveno izboljšamo in vesel bom, če bom po 20 letih delovanja v različnih mednarodnih in multikulturnih okoljih k temu nekaj prispeval tudi sam.